Kaj je DiscoverEU?

DiscoverEU je pobuda Evropske Unije, namenjena 18-letnikom in 18-letnicam z željo po odkrivanju kotičkov Evrope, ki omogoča spoznanje »brezmejnosti« evropskega prostora. Odkrivanje evropske raznolikosti, spoznavanje kulturnega bogastva in zgodovine Evrope mladim nikoli ni bilo tako na dosegu roke, kot sedaj. S tem in temu podobnimi projekti mladi na lastni koži izkusijo kaj sožitje in strpno bivanje narodov, kultur, ras in religij pomeni v praksi. 2x vsako leto imamo mladi možnost poleg nakupa vozovnic tudi udeležbo pri žrebu za njihovo dodelitev.

Kdo sva sploh ni pomembno, sva polnopravna državljana EU, ki sva januarsko gretje šolskih klopi III. gimnazije Maribor zamenjala za pohajkovanje po Srednji Evropi, za kar gre zahvala tudi šolskemu kolektivu, ki je pokazal veliko mero razumevanja in spodbujanja samoiniciativnosti. Najino odkrivanje Stare celine se je začelo in končalo na vlaku, ki naju je popeljal, na okolju prijazen, udoben in varen način, skozi večino idiličnih območij tega dela kontinenta.

Na pot sva krenila na hladno zgodnje torkovo jutro 7.1. z glavne mariborske železniške postaje skupaj z nahrbtnikoma skorajda večjima od naju. Po začetnem sanjarjenju med vožnjo do Dunaja je zanašanje na le en vir informacij voznega reda, prišla hitra streznitev. A vendarle sva se s presenetljivih 250 km na uro prebila do Nurnberga, kjer naju je pričakalo spoznanje o večini brezplačnih muzejev širom Nemčije za mlade do 18. leta starosti. Tako sva si uspela pogledati rojstno hišo renesančnega umetnika Albrechta Durerja in presunljivo razstavo Out of order v muzeju umetnosti. Obiskala sva tudi muzej Albertinum v Dresdnu in  muzej umetnosti v Leipzigu. Po jutranjem prihodu v evropsko finančno prestolnico Frankfurt, sva si dan popestrila z okusnim zajtrkom ob Majni, ogledom satirične karikaturne razstave, razgledom z najvišje razgledne točke v mestu, končala pa s pogostitvijo domače pice pri prijateljici Kaji v Mainzu. Po skupnem obisku priprav na pustni karneval in obisku mesta, sva prispela v vinorodno območje Renske doline k mlademu vinarju Jonasu. Popeljal naju je po skritih kotičkih žlahtne vinske kapljice. Po razvajanju brbončic naju je pot zanesla v eno najsevernejših rimskih mest, v Trier, natančneje v hišo očeta komunizma Karla Marxa. Od tam sva že imela zagotovljen prevoz do vasice Nittel ob reki Mosel, mejni reki z Luksemburgom, katerega sva si ogledala s pomočjo brezplačnega javnega transporta. Prenočišče in hkrati gostoljubnost sva imela zagotovljeno pri Tilnovih sorodnikih. Ob vrnitvi iz bogatega Luksemburga, sva obiskala železarno Volklinger Hutte v Posarju, ki je prvi industrijski objekt na svetu, ki se je znašel pod Unescovo zaščito. Še istega dne sva prispela do meglenega Bodenskega jezera in mejnega mesta Konstanca. To so bila najina vhodna vrata v osrčje Alp. Na poti do Luzerna sva se ustavila v največjem mestu Švice in njeni »medvedji« prestolnici. Potovalni dan pa sva zaključila v zaporniški celici. Natančneje v poslopju nekdanjega zaporniškega kompleksa, preurejenega v butične hotelske sobe. Po počitku za rešetkami naju je panoramski vlak po liniji Golden Pass Line popeljal skozi gorske vasice in doline (tudi skozi slikovito dolino Lauterbrunnen) do mondenega letovišča Montreux z večernim razgledom na Ženevsko jezero. Kljub nizkim temperaturam sva osvežitev poiskala v »prijetnem« kopanju ob nabrežju, od koder so naju iz daljave opazovale skulpture risanih junakov in spominski kip Freddija Mercurya. Vendar brezskrbnost ni trajala dolgo, je pa trajala ravno dovolj časa, da sva zamudila večerni vlak za Zermatt. Naključje je tako hotelo, da sva noč preživela stisnjena na peronu železniške postaje. Tukaj se je najino popotovanje izrazilo v vsej veličini zimskih nizih temperatur, z le korakom stran od popolne sladkobe. In prav ta sladkoba naju je pričakala še pred jutranjim svitom ob pogledu na z zarjo obsijanim Matterhornom in pridihom portugalske gostoljubnosti v lokalni trgovini. Iz snežne idile sva se usedla na vlak proti glavnemu mestu žepne državice Liechtensteina, od koder sva zadnji potovalni dan porabila za obisk tirolske prestolnice Innsbruck.

Po več tisoč prevoženih kilometrih in obisku petih držav, sva po 16. dneh ponovno stopila na domača tla Štajerske metropole, polna nepozabnih doživetij in večnih spominov.

Tilen Nipič in Tine Merhar

 

Oznake: