Bili smo z izgnanci
V torek, 24. aprila 2018, je v prostorih III. gimnazije Maribor v okviru projekta »Človek iz preteklosti v sedanjost« potekala okrogla miza o izgnancih v času 2. svetovne vojne. Kot pričevalci o krutih časih izgnanstva so sodelovali gospa Frančiška Gril, gospod Drago Šorgo in gospod Ivan Lužovec. Vsi so bili kot otroci skupaj z družinami izgnani v Bosno, ki je bila v času 2. svetovne vojne del ustaške NDH. V izgnanstvu so preživeli štiri leta.
Pričevalci so spomine na krute časa izgnanstva obujali izjemno doživeto in čustveno zelo nabito. V uvodnem nagovoru je ena izmed vodij projekta, gospa Irena Šket Fakin, uporabila besede Anne Michaels iz romana Ubežni delci. V pogovor nas je uvedla z naslednjim citatom: »Katero je najskromnejše dobro dejanje, ki velja za junaško? Da si obveljal za moralnega človeka, je bil v tistih časih dovolj najrahlejši gib, mikrometrski premik oči, ko so se ozrle vstran ali pomežiknile, medtem ko je ubežnik prečkal polje. Kaj šele tisti, ki so ponudili vodo ali kruh! Zgolj s tem, ko se niso premaknili iz človeškega mulja, so vstopili v kraljestvo, plemenitejše od angelskega.«
Rdeča nit razgovora je bila misel, da so vojne zlo, da so zločin proti človeštvu, da ne rešujejo ničesar, rojevajo samo nove probleme, da povzročajo nepopisno trpljenje, zlasti trpljenje najranljivejših, to je otrok, mladostnikov, ki so oropani igre, otroštva, pogosto tudi domačega ognjišča.
Udeleženci okrogle mize – gostje, dijaki in profesorji smo se razšli z upanjem na še kako spominsko uro s pričevalci nepojmljivo krutih časov. Razšli smo se z vero in mislijo, zapisano v že citiranem literarnem delu: “Da nikoli ne bi bili gluhi za ljubezen.”
Mag. Vladko Horvat
Oznake: Projekti
